Zaupal bi ti rad,

a ne poslušaš,

želel, da bližje si,

pa niti ne poizkušaš.

Toliko bi rad

priznal ti brez laži,

v ničesar ne zavijal

in te gledal v oči.

Znam prebrati,

kaj si upanje želi,

ta tvoja skrita abeceda,

v meni dolgo hrepeni.

Skrita želja tudi v meni

tiho in plaho mi počiva,

saj debela plast laži

okoli naju jo prekriva.

Tako pa nemo čakam

bližje, da pristopiš,

vsa ta tvoja varnostna

stikala si izklopiš.

Da boš slišala utrip,

ki tebi je namenjen,

on pripada ti

in nate je priklenjen.

Verjetno bo prepozno,

a morda s to željo umrem,

da ko prideš šepetat na marmor,

le takrat to vendarle izvem.

by Mikla

Mikla