Je
v zraku se čuti
sprostitev olajšanje
zemlja se umirja
Krč mrazu je sprostil grude
sedaj vlažne in voljne
pojejo življenju
Sokovi stečejo
semena nabrekajo
ptica v ločju vzdrhti
Nič novega
epohalno pomembnega
se ne bo zgodilo
že tisočletja je tako
a je vedno znova presunljiv
ta prvi
čarni cvet forzicije
Vzhičen
nad lepoto bivanja
prehiti list
že tisočletja tako
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!