Sonet št. 59
Če se postavim na prste,
vidim čez hribe visoke,
vidim pomlad in v njej brste.
v krogu plešoče otroke.
Če skrijem glavo med roke,
s prsti pokrijem si veke,
vidim dejanja, vzroke,
čutim obup in prepreke.
Noč žubori za petami
tistih, ki vstati ne znajo,
ki obnemogli in sami
tapkajo v ringu predajo.
Če se postaviš na prste
vidiš celo – preko krste.
Sonet z osmerci, fajn.
Tudi tematsko, vzpodbuda k optimizmu na osebni ravni ...
Lp, lidija
Močna, videti preko krste ... super. lps
Oh, da mi je dano znati napisati kaj takšnega.
lp
Uffff. hvala lepa vsem trem :) Lep dan!
Si je treba vzeti te vrstice za vzpodbudo in ne tapkanje na mestu, bom še brala). Čestitke za napisano, seveda vpeto v formo, ki seveda ne dopušča, da bi vsebina zaostajala za formo. To je tisto:).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 28. 03. 2018 ob 23:05
- Prebrano 686 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 311.01
- Število ocen: 14