Romar sem,

ki išče si

sorodno dušo,

preden se

srce ustavi,

gre pod rušo,

tebe,

ki bi znala

rimo

mojo brati,

jo skrbno

v srcu svojem

negovati,

tebe,

ki umiriš mi

jutro moje,

čustvo, skrb

in vero podeliš

na dvoje,

tebe,

ki v dvojini

najdeš jezik svoj,

ga plemenitiš,

daš mu vedet

svoj obstoj,

tebe,

ki preprosto si,

ko rima rabi,

garant,

da se najlepšo

nikdar ne pozabi,

tebe,

ki obstajaš,

skrito sama hrepeniš,

da sorodno srečala bi,

dušo si močno želiš.

by Mikla

Mikla