
Slišiš kako odmeva oddaljen odmev obzorja?
Čutiš kako kapljajo drobne kapljice skozi oblake?
Pozabil sem že vonj sveže pečenih piškotov
in otip tople skodelice čaja stare mame.
Ne spomnim se več iskrivosti božičnega drevesca
niti občutka varnosti v udobnem naslanjaču.
V vlagi in mrazu turobnega novembra
opazujem tanko skorjico ledu na luži.
Osamljen premišljujem med vrabci v parku,
kdaj so lastovke odletele na jug.
Tenkočutno in strnjeno. Močno. Všeč.
Čestitam
Sedi v udoben naslanjač, primi v roke skodelico toplega čaja (zdaj že povsod zraven dobiš kak piškotek ali še bolje- speci ga, čeprav bo prvič -saj veš tisto : Kdaj si zadnjič neko stvar naredil prvič...) in se zasanjaj nazaj, spomni se ... in veš, lastovke že prihajajo nazaj ;))) Preprosta, a tako lepa pesem ... samo spomniti se moramo ... lps
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!