Večer nad mestom
Prišla si do mene,
ko je padal mrak.
Nad mestom so
sijale zvezde.
Večer je dišal
po ljubezni.
Nisem verjel,
da je tako preprosto…
Verjeti tvojemu dotiku,
tvoji koži in dvojini.
Še danes se spominjam
krasnih podob neba.
Mesec je bil kot rumenjak,
in je odseval v tvojih očeh.
Za najino srečo.
Čeprav samo za eno noč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Melanholični Kameleon
- 15. 03. 2018 ob 20:31
- Prebrano 492 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 37.96
