Moje telo je ritem
Moja misel melodija
Moj duh harmonija
Moj tempelj je skromen. V njem ni keliha, psalmov in zakrstije. Ko zvezdam odpojem hvalnice, se izpovem večerni črnini. Za odrešitev ne pojem avemarije. Ko me čista rosa umije, se pokorim mesečini.
Moj tempelj res ni pompozen. Njegove stene so iz vetra, strop mu je siva meglá, iz črnega blata so mizerna tlá. Ne obdajajo ga idoli, odeti v zlató, le sloka drevesa, ki segajo v nebó.
V mojem templju ni kadila, le jedek vonj smole se iz lubja izvija.
Pa vendar vanj zaidete vsi, ki vas spremlja poezija.
Všeč mi je tvoja sveta trojica ... doseči jo, je privilegij. lp,S
Najlepša hvala platanas!
Naj ti bo dan obarvan z ritmom, melodijo in harmonijo, da zvečer spet dobimo čudovito uspavanko. :)
Lp!
Zanimiv miselni tok, Ananda - predlagam nekaj popravkov. Izpustila bi tretji odstavek, ki vsebini ne doda ničesar in je bolj ali manj podrejen rimam. Zaključila pa bi s predzanjim odstavkom in izpustila zadnje trostišje, ki je nepotrebna dodatna razlaga tega, kar si že zelo poetično razložila zgoraj. Včasih je manj več, na harmonično (sveto) trojico, Sara
Sara, najlepša hvala za pomoč in komentar. Popravkov se bom lotila in pesem še malo preoblikovala. Z devizo manj je več se popolnoma strinjam.
Želim vam lep dan, ki so nam ga z ritmom in melodijo obarvale dežne kapljice. :)
Z veseljem, fino, si piševa in se, upam, tikava, Sara
Pozdravljena, Sara! Upoštevala sem nasvete in odstranila ponovitve iz pesmi. Malo problemov sem imela z odstranitvijo zadnjega trostišja, a upam, da je sedaj bolje. Lahko morda prebereš spremembo in mi daš še kakšne nasvet?
Najlepša hvala in prijetno nedeljo želim! :)
Pesem:
Sveta trojica
Moje telo je ritem
Moja misel melodija
Moj duh harmonija
Moj tempelj je skromen. V njem ni keliha, psalmov in
zakrstije. Ko zvezdam odpojem hvalnice, se izpovem večerni črnini. Za odrešitev
ne pojem avemarije. Ko me čista rosa umije, se pokorim mesečini.
Moj tempelj res ni pompozen. Njegove stene so iz vetra, strop mu
je siva meglá, iz črnega blata so mizerna tlá. Ne obdajajo ga idoli, odeti v
zlató, le sloka drevesa, ki segajo v nebó. V mojem templju ni kadila, le
redek vonj smole se iz lubja izvija, pa vendar vanj zaidete vsi, ki vas
spremlja poezija.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!