Sonet št. 58

Dalja gabarite streh pokriva.

Mokra njiva pije gmoto blata,

je turobna in nadvse vodnata,

mrtva, a v tej smrti očarljiva.

 

Sonce, kakor da tuguje, sije

in oblaki mečejo drobtine,

kot da nič ne mine, nič ne mine,

na valovih medle depresije.

 

Sneg, ki je še včeraj pal, se steka

v Krko ali pa kot starec sope,

siv in zlomljen v dežju zre v okope.

Kar si meni smrt, je njemu reka.

 

Vetrc piha in nekoč odpihne.

Slavec poje, a nekoč utihne.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
14. 03. 2018 ob 16:22

Odlično.

Dober sonet, zaman iščem besede obrazložitve, pa saj jih tudi ne potrebujem.

 Lp, lidija

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
14. 03. 2018 ob 17:01

Lidija, nikdar ne skopariš s pohvalami. Hvala :)


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 12. 03. 2018 ob 14:18
  • Prebrano 833 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 209.7
  • Število ocen: 8

Zastavica