Dalja gabarite streh pokriva.

Mokra njiva pije gmoto blata,

je turobna in nadvse vodnata,

mrtva, a v tej smrti očarljiva.

Sonce, kakor da tuguje, sije

in oblaki mečejo drobtine,

kot da nič ne mine, nič ne mine,

na valovih medle depresije.

Sneg, ki je še včeraj pal, se steka

v Krko ali pa kot starec sope,

siv in zlomljen v dežju zre v okope.

Kar si meni smrt, je njemu reka.

Vetrc piha in nekoč odpihne.

Slavec poje, a nekoč utihne.

Peter Rangus