RAZGALJENA RESNICA
Ves naš duhovni svet
se seli zelo počasi
kot meglice gorskih vil
v telo, da ga okrasi.
Naj moški še tako po svoje kolovrati, ga nežna duša ženskega imena
spreminja v to, kar ga obnovi.
Ko se prava moškost v njem obudi
sta potrebni le dve vztrajni sili,
da se med njima ljubezen oglasi
s svojim trdnim objemom
združi telo in dušo v en lirični spomin.
Povsod so postulati narave popolnoma isti,
kdor jih misli s svojim egom ukaniti,
bo svojo dušo vezal v nižje stanje,
osirotela bo čakala, dokler se ne spozna,
da je edina njena svoboda v naročju boga.
Osebna mišljenja so samoljubna,
ozkosrčna in vodijo v posedovanje,
kar je daleč od neosebnosti,
katero nudi edino prava svoboda.
Že sama smrt telesa je največji poduk,
da razen ljubezni ne rabimo ničesar.
zato sem z njo povezan kot je zrak povsod in v vsem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!