Kadar sem se peljala z vlakom dlje od ene postaje

sem šla  v prostore toalete in si prižgala cigaret

za tolažbo, da mi ne zmanjka nikotina

bilo je enkrat tako in je zaposlena prišla

z besedami da ni dovoljeno kaditi

od takrat naprej res ni več cigareta na wc-ju

od takrat sedim tiha in pribita na stol

do zadnje postaje

gledam ven nepremično in sem takšna,

kot sem v kinu, apatično pogledujem ven

in štejem postaje do mojega odhoda.

Vlak je dobro prevozno sredstvo,

nudi mir, tišino lomi samo ropot motorja.

Na izhodu mi je najlažje, tako je vedno.

IŽ-lev