Kot pomladna zarja

je z jutrom prišla,

sedaj je dovolj da je tu,

ni več moje poti brez nje,

vsak pogled je njen objem,

vsak cvet je njen nasmeh,

njen dih žubori,

kot pesem življenja,

v njeni dlani so zapisane,

vse moje sanje in hrepenenja,

in most do njenega srca,

dovolj je samo pogled,

saj se v njenih očeh zrcali,

odgovor na sanje in svet,

vse besede so odveč,

pogovor z očmi,

mi vse besede nadomesti,

brez nje tudi mene ni

ONA je vse kar sem si želel,

modrina neba,

in pot do sna.

Felix