Nocoj opazujem zvezdnato nebo,
ki lepše kot tisoč draguljev žari.
Nocoj božam tvoje negibno telo,
ki bolj kakor svila se svilnato zdi.
Nocoj vonjam svežo eteričnost rož
oblito s svežino razpasenih hoj.
Nikdar nadišavljena lepše ne boš,
kot si nadišavljena v travi nocoj.
Nocoj ni prostora za prazen nakit,
ni časa za votlost spodobnih besed.
To noč je tišina kočija, denar.
Nocoj sem z globino izdihov opit
in s tvojim utripom med stegni zadet.
Nikdar nisem kupil ljubezni… nikdar.
Super sonet, malo srhljiv ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!