Nebo ne mara potuhnjenih oblakov, ki se kopajo v obzorju njegove čiste estetike.

Prezira grešne utrinke zvezd, ki navdihujejo skrhan razum pozabljenih poetov romantike.

In vetru ne usliši želje, da bi rešil vsa drevesa gnilih listov v jeseni.

Ter luni žre veselje, ne pusti da bi sijala se smehljaje še podnevi.

A on predaja se vonju divje mete,

osladno opazuje njive razvnete,

ležerne nitke klasov v zlató odete.

Toči solze ob ognju ljubezni svete

Lyon