Zelo zanimivo, predlagam samo, da verz "kjer skurjena je mlada Metka" prerazporediš v "kjer je skurjena mlada Metka", ker ni izrazitega ritma, ki podpira tvojo odločitev in je pesem, z redkimi izjemami, zapisana v prostem verzu. In prav zato predlagam še, da prerazporediš rime, ki se ti preveč zgostijo, začenši s tem, da prvo kitico zaključiš z "da ni bila njegova jed" (in jo potemtakem premakneš navzdol). "Da se videva" je nekoliko čudna raba; bolje "da prebiva v gozdu" - pravzaprav je ta in naslednji verz odveč, ker isto poveš v nadaljevanju. Zaključiš torej z "daleč od vasi" in nadaljuješ (najbolje v isti kitici) z "ne vemo".

Konec pa je zelo dober, tudi zadnja rima zelo posrečena in, glede na zgradbo pesmi, neprisiljena.

Pesem, ki pusti sledi, Sara

Hvala, Sara.

BO takole?

Ni bila smetana, sneg je visel s strehe
in temen les zidov je vabil kakor čokolada
v hudi zimi
k topli peči
kjer je skurjena mlada Metka
dokler je Janko grizel star dvopek
drobtine so bile očitna sled
da sestra ni bila njegova jed

da se je kakor vešča zaletela v toploto

in zgorela v pepel

Janko je preživel
a ni nikdar povedal svoje zgodbe
morda še zdaj živi v tisti koči

daleč od vasi

ne vemo
s čim se je Janko hranil tisto zimo
a samotarja ki je živel tam pred njim
ni videl več nihče

Čudne reči zgodijo se negodnim
ki mislijo da je rešitev beg od doma
da najdejo več sreče kje drugje

Žal mi stran ne dovoli  več objaviti pesmi.

Res predlagam, da še vedno zgoščeni rimi razdrobiš; tudi pomensko "da ni bila njegova jed" zdaj tam stoji prevdsem zaradi rime, če jo pomakneš navzdol, se pravi za "in zgorela v pepel" (in jo mogoče daš celo v oklepaj), razbiješ dve sklenjeni rimi in bo še veliko bolj zanimivo in prepričljivo. V tem primeru predlagam, da novo kitico začneš z "Janko je preživel". Kaj praviš? A ti zdaj dovoljuje objavo?

Ni bila smetana, sneg je visel s strehe
in temen les zidov je vabil kakor čokolada
v hudi zimi
k topli peči
kjer je skurjena v dim

mlada Metka

ki je planila k plamenom kakor vešča

dokler je njen brat grizel star dvopek

drobtine so bile očitna sled

Janko je preživel
a ni nikdar povedal svoje zgodbe
morda še zdaj živi v tisti koči

daleč od vasi

*

Mislim, da te ne razumem povsem ali dovolj dobro. Rime itak zmeraj pridejo same, tako da pač so, a jih lahko zavržemo.

Morda niti ni treba poudarjati, da ni bila njegova jed, saj je jedel prepečenec :)

Lp

Tvoji popravki so še boljši kot moji - zdaj je pesem resnično izčiščena in deluje kot celota; rime so čisto super stvar, ampak kadar pesem ne temelji na njih in imaš vmes dva naključna rimana para, jih je treba nekoliko prikriti ali izločiti. Kako se tebi zdi zdaj? Pomembno je, da je obema všeč. Ta začetna smetana - mmm, Sara

Se mi zdi kar vredu, a ti si mojster, jaz vajenec :)

Polno košaro prijaznih nasmehov zate

in temen les zidov je vabil kakor čokolada
v hudi zimi
k topli peči
kjer je skurjena v dim

mlada Metka

ki je planila k plamenom kakor vešča

dokler je njen brat grizel star dvopek

drobtine so bile očitna sled

a ni nikdar povedal svoje zgodbe
morda še zdaj živi v tisti koči

daleč od vasi

ne vemo
s čim se je  hranil tisto zimo
a samotarja ki je živel tam pred njim
ni videl več nihče

Čudne reči zgodijo se negodnim
ki mislijo da je rešitev beg od doma
da najdejo več sreče kje drugje

a bo?

Predlagam kompromisno rešitev med tem in prejšnjim predlogom; pustila bi zadnjo različico, le da bi jo zaključila z "ne vemo, s čim se je hranil tisto zimo" - in deluje grozljivo, pomenljivo ...

In pa še: namesto "skurjena v dim" raje "kjer gori/plameni/cvrči" ali kaj podobnega, naj deluje malo grozljivo.

In zdaj mi v tej različici ni jasen verz "drobtine so bile očitna sled"; raje bi ga preuredila v "za njo so ostale samo drobtine/in se spremeni v drobtine" ali kaj takega in izpustila "dokler je njen brat grizel star dvopek". Potem lahko res deluje, kot da jo je pohamsal, razen če sploh nisi želela tega povedati. Ampak to bi bilo super :).

Pozdrav od vajenca št. 2 (drugemu veliko lažje pomagaš kot sebi), Sara

Čestitke obema, ki sta se proglasili za vajenki ... predvsem pa hvala za čudovito "učno uro"  iskanja konstruktivnih kompromisov, ki vodijo v "izčiščeno pesem" ;

"Brez sledi", pušča bogate sledi!

Lep pozdrav,

koni

hehe, hotela sem povedati, da se ženska sama skuri, ko rine v plamen.....

in da je v zraku vonj kanibalizma (kot v Janku in Metki).....ker je pred Jankom tam živel še nekdo in janko je nekako preživel :)

Janko je pustil sledi, drobtine (kot v pravljici) prepečenca, kar dokazuje, da ni pojedel sestre

seveda se lahko vse spremeni, v pravljicah je vse mogoče kot tudi v resničnem življenju, na katerega namigujejo

sara <3

Koni,  tole se res dobro razpleta, kajne? :)

Prav zanimivo je obračati besede, tudi zgodbe. Močna je - beseda. Kaj vse lahko stori.

objem

pi

Ni bila smetana, sneg je visel s strehe

in temen les zidov je vabil kakor čokolada
v hudi zimi
k topli peči

kjer je zacvrčalo

ko je mlada Metka

planila k plamenom kakor vešča

je zacvrčalo ?

dokler je njen brat grizel star dvopek

ostale so drobtine ?

a ni nikdar povedal svoje zgodbe
morda še zdaj živi v tisti koči

daleč od vasi

ne vemo
s čim se je  hranil tisto zimo

Druga kitica super, pri prvi pa res predlagam, da izpustiš "dokler je njen brat grizel star dvopek"; raje v tem smislu: "da je zacvrčalo/in so ostale samo drobtine". Če želiš preusmeriti pozornost na to, da bo (morda) grizljal njo :). Potem pa je, kar se mene tiče, to to. Kaj praviš?

ok, se je pač obrnilo...

nisem hotela, da bi jo pojedel

pač pa da sumimo na pojedino s starim puščavnikom

Ni bila smetana, sneg je visel s strehe

in temen les zidov je vabil kakor čokolada
v hudi zimi
k topli peči

kjer je zacvrčalo

ostale so drobtine

Kje pa se je zdaj izgubila Metka? Zdaj kar precej manjka ... S čimerkoli, kar je predaleč od tvojega videnja pesmi oziroma od tvoje prvotne ideje, se tudi jaz ne strinjam. Saj se ne mudi, samo rada bi pesem spravila v top formo, ker ima potencial. Zato težim.

Ne težiš, :) pomagaš. Za kar sem zelo hvaležna. <3

A v mislih sva imeli dve sliki.

Moja se je spogledovala z Metko, ki se skuri, medtem ko Janko je dvopek in so drobtine dokaz, da je jedel dvopek, ne pa sestre. Nakazovala, da je najverjetneje preživel zimo, ker je pojedel samotarja, ki je živel tam pred njim.

Tvoja je hotela nakazati, da Janko poje Metko. :D

In se je razpršilo....

Aa ... Ti si to precej bolj kompleksno zastavila. Predlagam, da obe še malo premisliva, ker je pesem zelo intrigantna. Je pa fino, da ima jasen dramaturški lok, ker je v ozadju pravljična struktura, ki dobi elemente groteske. Tako jo vsaj jaz dojemam. Konec se mi zdi izvrsten (zadnja kitica), mogoče je treba malo premisliti še dogajanje do tja - koga torej čim bolj smiselno in nedvoumno postaviti v ospredje (svetujem, da se za začetek ne obremenjuješ z rimami, še vedno jih lahko dodaš naknadno, če začutiš, da obogatijo vsebino). Držim pesti za Janka in Metko :)!

Sara, saj veš, saj vem, ko samo hoče...

:D

objem

Hahaha, hvala za dozo dobre volje, draga Irena! Ko bo čas dozorel (in bo cvetela, ker sama tako hoče), bo nastala odlična pesem. Objem