dar

otipa

svetišče

zev

razpira

povabilo

tišina

prepoveduje

božanstvu slovo

pogled

sija nariva temo

v porod prihodnosti

slečen

glas telesa

z mrmranjem ustnic

nasmeh

kroži spiralno

na otrdelih trenutkih

drobni

medmeti

škropijo z neba

jezik

pripoveduje

izohipsam površja

zobje

zarivajo čas

prostor z apetitom požira

bregova

se zgoščata

v deročo skrajnost bližin

stik

poji mirnost

sprhne na robu zavesti

meso

ranjeno pade

od vertiga sle

kosti

zaječijo

pesem milosti

telo

ožema telo

besed molka

otočja

čakajo Pangeo

na prvotno zlitje mórij

misli

razpenjajo največji organ

kot jadro predaje čez vesolje

dahlina

med venerinima jamicama

znova izpareva v monsunski oblak

Dare Gozdnikar