Smisel, privilegij norcev, senca
naša stvarnost. Gola eksistenca.
Med čermi noč goličava kaže
pot in krohotaje se nam laže.
Moji nohti, anus, križ, lasišče,
so nič več kot misli, ki jih išče
v knjižnem kupu nepomembnih lekcij
moj razum. Razum prepoln projekcij,
poln šablon in konjev brez plavuti.
Svet je znotraj. Camera obscura.
Sem sam Hitchcock v sleherni minuti
svojega obstoja. Nepremično
pantomimik v bolnici dežura.
Na oblaku slon. Vse je resnično.
Ko ozavestiš lastno majhnost in nesmisel, morda ne najdeš smisla, lahko pa napišeš dober sonet. Naj konjem zrastejo plavuti in naj si pantomimiki med dežurstvom vsaj malo odpočijejo, Sara
xD Pantomimik sporoča sledeče: "..."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!