Sonet št. 54

Smisel, privilegij norcev, senca

naša stvarnost. Gola eksistenca.

Med čermi noč goličava kaže

pot in krohotaje se nam laže.

 

Moji nohti, anus, križ, lasišče,

so nič več kot misli, ki jih išče

v knjižnem kupu nepomembnih lekcij

moj razum. Razum prepoln projekcij,

 

poln šablon in konjev brez plavuti.

Svet je znotraj. Camera obscura.

Sem sam Hitchcock v sleherni minuti

 

svojega obstoja. Nepremično

pantomimik v bolnici dežura.

Na oblaku slon. Vse je resnično.

Peter Rangus

Sara Špelec

urednica

Poslano:
24. 02. 2018 ob 10:39

Ko ozavestiš lastno majhnost in nesmisel, morda ne najdeš smisla, lahko pa napišeš dober sonet. Naj konjem zrastejo plavuti in naj si pantomimiki med dežurstvom vsaj malo odpočijejo, Sara

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
24. 02. 2018 ob 11:06

xD Pantomimik sporoča sledeče: "..."

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 19. 02. 2018 ob 12:09
  • Prebrano 454 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 97.95
  • Število ocen: 5

Zastavica