Mežik očesa
misel ki šine skozi na pol izgovorjeni zlog
komaj opazen premk s prstom
Nekdo je stvaritvi namenil vse življenje
in je danes mrtev
nepomemben
kdo drug ji ne nameni niti
otresanja pepela s cigarete
in bo tudi mrtev
Kot bi bilo vseeno
in je volja popolnoma brezvredna
Bolj živ ali manj živ
v čem je razlika
v vsakem primeru si mrtev
Morda je res mežik povzročil
željo po pogledu
in je bil nerazpoznavni zlog
zajemanje sape za vzklik navdušenja
morda pa je prst pomaknil sprožilec
in bo preluknjana neka volja
Vse zogleni v pepel
Dim ki zapolni misel z občutkom
izpuhti
ostane občutek pepela
Sčasoma se še to zdrobi v pepel
v pepel občutka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!