Bube vzletijo, mar ne?

Nekaj najbolj preprostega,

nekaj najbolj naravnega.

So jajčeca, so bube.

In bube zapredene,

nekega dne, ko pride njihov dan,

razprejo tista svoja lesketajoća, svetla krila.

In kar ne morejo verjeti,

ko se dvignejo visoko nad oblake,

proti soncu letijo, letijo...

A v hladni zimi,

ostal en sončnice cvet sam samcat,

na zapuščeni blatni njivi,

ga bičata sneg in led.

Nekaj najbolj preprostega,

razumljivega in naravnega,

a v človeški vrsti drama,

solze v očeh in okoli srca oklep.

 

 

lin

Komentiranje je zaprto!

lin
Napisal/a: lin

Pesmi

  • 18. 02. 2018 ob 10:40
  • Prebrano 244 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 10
  • Število ocen: 2

Zastavica