Po ulici sence vranov
hladijo črni hlad,
stopinje v lužah
jokajočega drevesa,
hiša kot samotarka
v dimu tovornjakov.
Tam stojim
in čakam
tebe in s tabo pomlad.
V luži siv odsev mojih las
piše slutnjo,
tebe
nikdar več ne bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!