Forum

KUD Apokalipsa razpisuje 20. MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU

 

KUD Apokalipsa razpisuje

20. MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU

 

Pošljite največ šest (6) haikujev v slovenskem jeziku, ki ne smejo biti objavljeni v revijah ali knjigah, ne smejo biti poslani na kateri drugi natečaj, niti objavljeni na internetnih straneh pesniških portalov.

 

Avtorji iz tujine naj pošljejo haikuje v angleškem jeziku, avtorji iz bivših republik SFRJ lahko tudi v njihovih jezikih oz. v angleškem prevodu.

 

Haikuji morajo biti originalno delo avtorja.

Tematika je poljubna, oblika je lahko prosta (praviloma v okviru 17 zlogov).

 

Prispele haikuje bo izbirala komisija v sestavi: mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman.

 

Haikuje pošljite v štirih izvodih, označenih s šifro, najkasneje do 16. marca 2018 na naslov:

 

KUD APOKALIPSA

Ul. Lili Novy 25,

1000 LJUBLJANA

s pripisom »Za haiku natečaj«.

 

Pošiljka naj vsebuje tudi zapečateno, s šifro označeno kuverto s podatki o avtorju: ime in priimek*, poštni naslov*, elektronski naslov*, telefon*, poklic, starost (*obvezno).

 

V primeru pošiljke na elektronski naslov [email protected]pa pošljite dve ločeni priponki označeni z šifro – v eni naj bodo haikuji, v drugi osebni podatki, kot so navedeni v prejšnjem odstavku.

 

Rezultati natečaja bodo objavljeni v septembrski številki revije Apokalipsa.

 

Veliko navdiha!

Reflet du soleil du nord sur neige... l'herbe frissonne... j'ai froid...!!!

 

Photo: Denis Collette

 

Lea199

Poslano:
02. 11. 2018 ob 23:03
Spremenjeno:
02. 11. 2018 ob 22:03

REZULTATI 20. HAIKU NATEČAJA APOKALIPSA

V petek, 26. oktobra smo v Celici na Metelkovi v Ljubljani razglasili rezultate 20. haiku natečaja Apokalipsa. Kljub skromni udeležbi je bilo prijetno. Kot nastopajoča nisem mogla dosti fotografirati.

V dvorani, kjer je potekal naš večer, slike razstavlja Nevenka Miklič Perne. Naslov razstave: V zrcalu beseda. Kip na strehi spada k centru Metelkova Mesto. Mislim, da je avtor Damijan Kracina.

Predstavljam vam celoten izbor nagrajenih, pohvaljenih in drugih izbranih haikujev. Objava je javna, prosim, da si jo delite k sebi, kdor želi.

O dvajsetem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Jubilejni 20. slovenski oziroma mednarodni haiku natečaj je končan. Ob tem velja najprej čestitati KUD-u Apokalipsa za organizacijo ter širjenje, spoštovanje in vrednotenje haikuja kot zvrsti poezije. A brez avtorjev vsega dogajanja in haiku gibanja v Sloveniji in v mednarodnem merilu ne bi bilo, zato iskrene čestitke udeležencem vseh natečajev, posebej še nagrajencem. Čestitke veljajo tudi članom komisij, entuziastom, ki že toliko let skrbno izbirajo najboljše haikuje, sodelujejo pa tudi v drugih komisijah za izbor najboljših haikujev.

Statistika je dolgočasno početje, zato nihče od nas nima natančnega pregleda, koliko avtorjev in haikujev se je zvrstilo skozi dvajsetletno obdobje; nedvomno je šlo skozi roke članov komisij nekaj tisoč haikujev. Po vsebini je med njimi močno prevladovala motivika iz narave, ki je še vedno navdih večini avtorjev.

Pohvaliti gre dejstvo, da je v obdobju dvajsetih let haiku v Sloveniji dobil tudi 'otroke': osnovnošolski natečaj v organizaciji OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, predvsem pod vodstvom in uredništvom Jožeta Štucina (v letu 2017 je doživel 15. obletnico s petnajstimi izdanimi zborniki) in večjezični srednješolski natečaj v organizaciji Gimnazije Vič, Ljubljana, pod vodstvom in uredništvom zlasti mag. Edina Saračevića. V letu 2018 je postal polnoleten, izdanih je bilo prav toliko zbornikov, občasno pa še nekaj drugih publikacij. V letu 2017 je haiku/foto natečaj za dijake in študente prvič razpisala tudi Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana, za izvedbo je poskrbela Knjižnica Bežigrad.

Na 20. natečaju je s 570 haikuji sodelovalo 99 avtoric in avtorjev z dveh celin in iz naslednjih devetih držav: Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Slovaške, Slovenije, Srbije in ZDA. Iz Slovenije je sodelovalo 53 avtorjev, sledi ji Hrvaška z 31 avtorji, preostale države so zastopane z od enim do sedmimi avtorji. Mednarodna udeležba iz leta v leto upada, zelo verjetno zaradi 'poplave' drugih natečajev po svetu, pa tudi zaradi jezika, saj so rezultati natečajev javnosti dosegljivi le v slovenščini.

Komisijo so tudi tokrat sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Izmed prispelih haikujev je izbrala 3 za enakovredno nagrado, 16 za pohvalo ter 22 za objavo v reviji, kar je skupaj 41 oziroma 7,2 % vseh prispelih haikujev. Haikuje v tujih jezikih so v slovenščino prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Komisija ponavlja željo udeležencev in svojo ter se znova zavzema za idejo, da bi natečaj v prihodnje ne bil več tekmovalnega značaja, temveč da bi bili izbrani haikuji vsebovani v posebni letni izdaji revije Apokalipsa, posvečeni zgolj haiku poeziji.

Zahvala vsem udeležencem in iskrene čestitke nagrajencem ter avtorjem pohvaljenih in za objavo izbranih haikujev!

Alenka Zorman v imenu komisije

*

SAMOTA, KORAKI, SLEDI
(obrazložitve nagrajenih haikujev)

NAGRAJENI HAIKU – enakovredno
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Otprhnuo djetlić
otvorila se vrata
moje samoće.

Odprhnil je detel 
odprla so se vrata
moje samote.

Ana Krnjus, Hrvaška

Detel je lepa in samosvoja ptica, ki ni prav pogosto v bližini človeka. Njegovo trkanje, ki je slišno daleč naokoli, je svojevrstna »pesem« v različnih letnih časih. Avtorici haikuja je v danem trenutku nedvomno pomenil dobro in zanimivo ter predvsem edino družbo, bodisi v gozdu, na telegrafskem drogu, na vrtu, pred oknom, na balkonu ali celo na hišnem pročelju, da je po njegovem odhodu začutila osamljenost. Čeprav so »vrata« (samote) metafora, ki naj bi v haiku poeziji ne bila pogosto uporabljena, so ključna beseda tega haikuja.
Za dejanskimi vrati (vstop v hišo, stanovanje) prebiva tišina, če človek tam biva sam. Navidezna/namišljena vrata pa pomenijo prehod in preusmeritev pesničine pozornosti iz zunanjega sveta v njeno notranjost, prestop iz vidnega in slišnega dogajanja v notranjo tišino, v čustveni svet, v zavedanje o povezanosti človeka z naravo in minljivosti vsega, iz česar se je porodil haiku o samoti. Tudi detel pod lubjem ali drugo površino išče »notranjost«, čeprav le zaradi lakote, preživetja, priprave dupla za gnezdenje ali spanje. Lahko bi rekli, da je tudi poezija posebna »lakota« ter »potreba po preživetju in zatočišču«, ko je – ob uvidu vase – pomemben sleherni trenutek »tu in zdaj«.

Alenka Zorman

*

čevljarjev predpasnik
sledovi 
tisočerih poti

Adrijan Rustja, Slovenija

Velika razlika je, če po svetu hodimo bosi ali obuti. Obutev, čevlji, spremljajo človeštvo že zelo dolgo, tako da se je v različnih jezikih nabralo veliko rekel. Mnogo jezikov pozna poistovetenje čevlja in osebnosti. Fraza »stopiti v čevlje drugega« pomeni, da poskušamo čutiti, razumeti, kako se nekdo počuti v svojih čevljih oziroma na svoji poti, to je v svojem življenju.
Ko se čevelj poškoduje, strga ali se izliže podplat, je potreben poseg čevljarja. Koliko usod, koliko poti, koliko čevljev gre skozi roke izkušenega čevljarja? Vse z namenom, da bi bila hoja še naprej udobna. Med svojim delom čevljar stisne čevelj k sebi, k srcu – vsak čevelj pusti sled, nekateri vidno, večina verjetno nevidno. Na čevljarjevem predpasniku ostanejo le (črne) črte, ki pa jih pesnik rahločutno (pre)bere kot poti. Vsaka črta simbolizira Pot (enega) človeka. 
Haiku priča, da so pomembna življenjska spoznanja možna na vsakem koraku, tudi v (skromni) čevljarski delavnici. Le srce in um morata biti odprta in rahločutna.

Edin Saračević

*

Pas i unuka
uče baku da hoda. 
Na travnjaku štap.

Pes in vnukinja
učita babico hoditi.
Palica v travi.

Dušan Vidaković, Srbija

Koraki ... Naša življenja so sestavljena iz korakov, naj si gre za prehojeno pot do šole, službe ali za sprehod po gozdu. Obstaja prvi korak, ki smo ga naredili s pomočjo naših bližnjih, obstaja pa tudi zadnji, ki ga bo naredil nekdo drug, ko bo razsul naš pepel. Še prej pa bomo iz raznih dogodkov sestavljali življenjski mozaik.

En tak delček, pravzaprav skico, nam podaja pesnik v svojem haikuju. Ljudje smo povezani med seboj v skupnosti, družine ... Babica, ki je v svojem življenju postorila marsikaj dobrega, zdaj potrebuje pomoč. Po operaciji se je znašla v malce nerodni situaciji, spet se mora naučiti hoditi. Sicer pa se skozi vse življenje učimo in poskušamo v sebi obdržati otroško radovednost. Toda zdaj gre zares, kot da bi se babica znašla na začetku poti, kot da se življenjske učne lekcije vrtijo v krogu. Učiti se hoditi ... Palica je tista prva pomoč, ki trenutno leži na tleh v travi, saj ji tokrat pomagata vnukinja in pes. Nekoč je babica učila vnukinjo, zdaj vnukinja uči babico. Kakšno lepo sožitje! Za dodatni pogum in še boljšo voljo poskrbi tudi pes, človekov spremljevalec že od davnih časov.

Nekako v celotni sliki manjka srednja generacija; njej najbrž pripada avtor, ki je vse udeležence povezal v haiku trenutek, ko je v sebi vzkliknil: palica je odveč!

Silva Trstenjak

POHVALJENI HAIKU
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

Propupao
u tegli od pekmeza
nezaboravak

Vzbrstela je 
v kozarcu za marmelado
spominčica

Vesna Andrejić Mišković, Hrvaška

trans europe express
suza izbeglice
kristalno čista

trans europe express
begunčeva solza
kristalno čista

Damir Damir, Srbija

tuljak zvončića
spojio kapi rose
u zagrljaj

čaša zvončnice
je združila kaplje rose
v objem

Nevenka Erman, Hrvaška

tišina 
čestice prašine padaju 
na klavijaturu

tišina
delci prahu padajo
na klaviaturo

Željko Funda, Hrvaška

staro pismo
v obledeli pisavi
vroči poljubi

Olga Kolenc, Slovenija

stari mlin –
kamni drobijo 
tišino

Ivanka Kostantino, Slovenija

listi plantaže
vonj čaja prikliče
cvetlični sari

Ljiljanka Košir, Slovenija

mowed grass
its fragrance covers
a napping man

pokošena trava
njen vonj pokriva
spečega človeka

Nina Kovačić, Hrvaška

Pokopališče.
Valovit zid pred vhodom
del moje sence.

Samo Kreutz, Slovenija

Isto je brdo
skoro isti put –
ali ja sam star

Isti hrib
skoraj ista pot –
le jaz sem star

Dušan Mijajlović Adski, Srbija

vast blue
the whole sky
to only one bird

prostrana modrina
vse nebo
le za eno ptico

Elena Naskova, ZDA

unuče spava
kraj bajke čitam tiho
samome sebi

vnuček spi
konec pravljice tiho berem
samemu sebi

Boris Nazansky, Hrvaška

u zatvoru
zbog kapi alkohola
– mušica

v zaporu
zaradi kančka alkohola
– mušica

Jasminka Predojević, Hrvaška

Očetova soba
stopim iz sence
praznega stola

Adam Šuligoj, Slovenija

sunčano jutro 
puši se do nebesa 
šešir strašila

sončno jutro
proti nebu se kadi 
klobuk strašila

Đermano Vitasović, Hrvaška

Zložene kope. 
Za dišečo pšenico
skriti otroci.

Klavdija KIA Zbičajnik, Slovenija

IZBOR OSTALIH HAIKUJEV
(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

gradski autobus
sjedalo zauzima
siječanjsko sunce

mestni avtobus
na sedežu
januarsko sonce

Mihovila Čeperić-Biljan, Hrvaška

Paukova mreža
Postala je teža
Jutranja magla

Pajkova mreža
Je postala težja
Jutranja megla

Igor Damnjanović, Srbija

svojom mrežom
pauk pomaže kititi
božićno drvce

s svojo mrežo
pajek pomaga krasiti
božično drevesce

Grozdana Drašković, Hrvaška

jasna noć
traka mjesečine završava
u labuđem gnijezdu

jasna noč
pramen mesečine se končuje
v labodjem gnezdu

Željko Funda, Hrvaška

tiha molitva … 
ispovijedi tonu
u zidove crkve

tiha molitev …
spovedi tonejo
v cerkvene zidove

Ivan Gaćina, Hrvaška

pokazah nježnost
malo mače za mnom
na kraj svijeta

pokažem nežnost
majhen mucek za menoj
na konec sveta

Danijela Grbelja, Hrvaška

kraljevski pogreb
za sve rezane ruže –
u celofanu

kraljevski pogreb
za vse rezano cvetje –
v celofanu

Danijela Grbelja, Hrvaška

rogovi bika
izdjelili na troje
jutarnje Sunce

bikovi rogovi
so razdelili na troje
jutranje Sonce

Midhat Hrnčić - MIDHO, Bosna in Hercegovina

zasnežen travnik
črne pike – ozvezdja
krtovih poti

Joca Jamšek, Slovenija

kukavičji sneg
v belo tišino
poči veja

Olga Kolenc, Slovenija

razmajana brv –
nad hrumečim potokom
tih hod spominov

Ivanka Kostantino, Slovenija

sence na oknu
gole veje tolčejo
ostanke dneva

Ljiljanka Košir, Slovenija

spring again –
I'm waking up
with blackbirds

spet pomlad –
zbujam se
s kosi

Nina Kovačić, Hrvaška

u torbi
staroga poštara
pisma bez adrese

v torbi
starega poštarja
pisma brez naslova

Evica Kraljić, Hrvaška

Drag vonj pomladi
od cenenega šopka
umetnih narcis.

Vanja Križnič, Slovenija

Rain stopped
two grandmothers and two frogs
first in the yard

dež je ponehal
dve babici in dve žabi
prve na dvorišču

Toni Pavleski, Makedonija

pred svjetlom lampe
pruža mi rogove
ginući puž

v soju svetilke
mi kaže rožičke
umirajoči polž

Jasminka Predojević, Hrvaška

proljetni vjetar
preko otvorene knjige
san jedne mačke

pomladni veter
čez odprto knjigo
mačkine sanje

Duško Radovanović, Srbija

jesenje lišće
i jedno malo mače –
iste su boje

jesensko listje
in majhen mucek –
enake barve

Slava Stanojević, Bosna in Hercegovina

Trn u stopalu
oživljava bezbrižnost
davnog detinjstva.

Trn v stopalu
oživlja brezskrbnost
davnega otroštva.

Dušan Vidaković, Srbija

kvrgava maslina
na dlanovima djeda
djeca u gradu

grčava oljka
v dedovih dlaneh
otroci v mestu

Gordana Vlašić, Hrvaška

kroz uski prozor
male bolničke sobe
uđe proljeće

skozi ozko okno
majhne bolniške sobe
vstopi pomlad

Branka Vojinović Jegdić, Črna Gora

Zastavica

Komentiranje je zaprto!