Dolgo potem, ko je krčma

ugasnila okna, se je slišal topot kopit,

ki so udarjala ob makadam.

Med vama so hiteli vozovi.

Konji so hrzali.

Furman je izpljunil kletev.

.

Lumini so postajali kresnice

in izginjali za tretjim ovinkom.

Lenobni koraki volovskih vpreg

so naznanjali prihod jutra.

Žito je zavalovalo

v barvi pravega zlata.

.

Preden si je nebesna kupola

v zenit utegnila prišiti gumb sonca,

so jo zagrnili oblaki.

Iz mesta se je valila kolona tankov,

ki so se ječe spuščali v strugo Lijaka

in se – kot v posmeh branilcem –

ob porušenem mostu vzpenjali

na drugi breg.

.

Stojita vsaka na svoji strani ceste.

Večerno sonce vama greje grče.

Z vetrom zamrmrata mantro

in sežeta prek drveče pločevine

v komaj zaznaven dotik.

Lea199