Spet v deželo
se je vrnil čas,
ko vsi nataknemo
si nekaj na obraz,
da nismo mi,
pobegnejo skrbi,
do srede vsaj
se noro nam godi.

A mnogi maske
nosijo za zmeraj,
niso jih nadeli danes,
niti ne včeraj,
radi bi utekli
lastni bolečini,
žalost v sebi slekli,
in jo šivali v tišini.

Tudi svojo masko
bodem na ogled postavil,
vsaj za dan al' dva
bom dušo zdravil,
a v svoj bom le
original verjel,
pred pravimi ljudmi
jo bom le snel.

Z rimo svojo
krofe bom nadeval,
pa za klovnovo srce
bom kaj prispeval,
se boril zvestň
za šégave pravice,
naj zredijo se
do Pepelnice.

Mikla