Najdena

Le zrak se pripenja name.

Občasno se sliši hladilnik

in mačja tačka,

ki čoha kožo za ušesom.

Topot pod rebri se umirja.

Med levim in desnim polžem

sulice preteklih zvokov

rinejo skozi možgansko opno.

Počasi legajo med gube,

poniknejo,

kot glasba zime v snegu.

Valovi oddajnika me ne premamijo,

odstopam od vloge vmesnika

med njimi in napravo na mizi.

Tišina postaja tišina

in jaz me najde.

Evelina

triglav

Poslano:
10. 02. 2018 ob 22:43

Kot, da sedim ob tebi ...

se mi zdi

 Krasno.

Zastavica

Evelina

Poslano:
10. 02. 2018 ob 22:49

Hvala, Triglav :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 02. 2018 ob 17:46

Dramatično zapisano, zdi se kot izginjanje, a gre za ponovno vzpostavljanje notranje povezave - pesem, ki navdihuje, čestitke,

Ana

Zastavica

Evelina

Poslano:
14. 02. 2018 ob 19:14

Hvala, Ana :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 10. 02. 2018 ob 19:21
  • Prebrano 393 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 177.5
  • Število ocen: 11

Zastavica