Veš, včasih je prav neverjetno,

kako življenje se obrača.

A tudi v brezupnem svetu,

se odpre ti kdaj priložnost.

In v želji, da vsaj eno izkoristim,

 v vnemi vedno pregorim.

In zdaj otrpnil sem pri tisti,

za katero dal bi vse.

Pregorel sem v želji,

da nekoč te bom objel.

Odpovedal v upanju,

da govoril ti bom ljubim te.

In vse gorje jaz dal sem tebi,

dete, ki sem sanjal te.

Tebi, za katero kradel bi,

krvnica mojih solz.

Besede žal mi je so brezpredmetne,

vse kar pišem zdaj je brez pomena.

Za tebe sem samo še nujno zlo,

za tebe jaz več ne obstajam.

V solzah pišem tvojo pesem,

a brala je ne boš.

Ti z drugim boš nesrečna,

jaz pa čakal, da me vzame noč.