
Slišalo se sporočilo vetra je,
ki prinašal ga je ples dreves.
Oznanjal je prihod belih golobic,
ki prinesle bodo zlati smeh.
V iskrenem smehu nekaj je,
nekaj čisto drobnega, iskrivega in pogrešljivega.
Kar nekdaj bilo je in kar vedno bo zlato.
Tudi v nesreči, najde sreča se,
če le oči kovača v iskanju zlate iskre so.
Nakovalo iz železa je, kot železni je oklep srca.
Zvon kladiva pa naj melodija sreče bo.
Naj tolče se in kuje sreča v rokah vsakogar.
Kdor dobrega je srca ter veselja poln,
naj vedno svoje sreče bo kovač.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nikolina_Lorena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!