Kolaž papir sem v tvojih škarjah,

ti me režeš, vežeš, lepiš, moj Gospod.

Sestavljaš sliko, ki bo šele v Nebesih zasijala,

trganko iz mnogih kosov.

Pritožujem se, ker trganje boli,

A sestavljanje je blágo, celi rane.

Slavim te, ker si neizprosen - oster.

Molim k tebi, ker mi drugo ne preostane.

Kličem k tebi, zame, zate, za vse nas.

Prosim, prosim, moledujem k tebi.

Moj Bog si ti, ki si me ujel v zanko,

na tvojih limancah so moji koščki.

Hm, ej Jezus, kaj če bi bil ti enkrat papir

in jaz tvoje škarje, ki zarežejo v življenje…

brez trpljenja, bolezni, brez, saj veš.

Trpko je biti papir, ko si ti škarje,

a nekoč bom to umetnino občudoval,

se ob njeni lepoti radostil.

domisljavec