O, grba ...

V čast ali v sramoto,

doktorja Franceta,

danes je kultura zmrzla

komaj še v njegovo ime ujeta.

 

Pisana beseda domovine,

zdaj na hrbtu nosi tovor,

jo popačile od kraja vse elite,

ji nadele so sovražni govor.

 

Toda …

 

… je Vrba draga še domača vas,

mar hiša še je last očeta,

uka žeja mladim nič več ne obeta,

goljufiva kača preživela je ta čas.

 

Zdaj vem, kako se v strup prebrača

čisto vse, za kar od nekdaj rima si obeta

je Slovencem vera iz sebe vzeta,

a kultura neka nepotrebna igrača!

 

Zvestó imam srce in pismeno ročico

za doto, ki Melanija je ni imela ,

preden je odšla za izvoljeno devico.

 

Bo meni mirno tekla moja reka Soča,

in pred kritiki bi mojo rimo

v pisani besedi varoval, moj oča.

 

Ja …

 

… na čast in v sramoto,

tega doktorja Franceta,

danes naša je kultura zmrzla

komaj še v njegovo ime ujeta.

 

by Mikla

Mikla

Komentiranje je zaprto!

Mikla
Napisal/a: Mikla

Pesmi

  • 07. 02. 2018 ob 19:46
  • Prebrano 456 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 33
  • Število ocen: 1

Zastavica