Utrinek pomladi
Nežna zelena se je čez
polje,
čez gozd razlila.
Vase je vsrkala kapljice rose,
v sonce se je zaljubila.
Ko s koraki samosti
vpijam to lepoto;
sem lahek, lebdeč
med mehkobo neba in zemlje trdoto.
Od pesmi gozdnih ptic
vibrirajo strune v meni;
od brenčanja čebel
medi regrat rumeni.
Ko se najdem v lista trepetu,
Se raztopim kot sneg
Aprila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
- 20. 04. 2009 ob 07:42
- Prebrano 2269 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 862
- Število ocen: 23
