vse

mora imeti

svojega naravnega sovražnika

na

rezilu časa

čaka na dotik ljubečega

na steni

klavnice visi

živahnega pogleda

ubija naravnost v dušo

v metku

izstreljenih sanj

potuje skozi mesenost dni

v oblaku

atomske gobe

sneži prek Zemlje

v očitajočem

namigu nenehnih

križanj posmehljivega namena

v proti

lastni volji zamisli

stanuje znanje nekoga drugega

v odporu

revolucije miru

nikoli uzrtega procesa možganov

v orisanem

čustvu svobode

zataknjena podoba boga

globoko uničenje vere v preprostost stvari

kot

sunek frekvenc

bibavica ničnega

popolnost položena v pokoj

Dare Gozdnikar