Odrasli so otroci
ki znajo biti tiho
so telo ki zdrži
grde ugrize
s smrtnim koncem
in vsakič od mrtvih
vstanejo
imune misli
na črno barvo
s kožo
ki prenese udarce
zato pišem
in ne boli
ne ugriz
ne paranje duše
kadar ni miru
samo sem
diham
in ne grabim
besed
ne nisem kmet
niti sodoben
prestrašen tip
ki vleče nase
tuji križ
on vse ve
zato meni ni treba
sem samo igrača
v njegovih očeh
in njegovih namenih
zato mi za tujce
ni več mar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!