Bile smo poslane,
odšle smo
po svoji volji in proti njej,
nekatere smo trepetale
z upanjem v srečo,
ki se je marsikateri spremenila v nesrečo.
Velikokrat žrtvovane
za dom in družino,
puščale smo tanko sled
v vroči deželi,
v otrocih, ki niso bili naši
a smo jih vzljubile
in oni nas.
Zaradi primorske zemlje,
zaradi domače hiše,
da je rod ostajal na njej.
Raztrganega srca,
z zaklenjenim hrepenenjem
smo visele
na razpelu med novo in staro deželo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darinkak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!