Ne umirjaj nevihte,
da me ne prevrne.
Ne prosi vetra,
naj me v pravo smer obrne.
Ne kliči ptic,
naj mi vedno žvrgolijo
in zato v zameno hrano dobijo.
Ne šivaj mi kril,
ne dajaj mi svojih,
ne gradi mostov mi,
ne imej me v povojih.
Le dlan mi nastavi,
dlan,
dovolj trdno in toplo,
da stopim nanjo
in iz nje poletim
visoko, visoko.
urednica
Poslano:
04. 02. 2018 ob 18:21
Spremenjeno:
04. 02. 2018 ob 18:22
Pismo staršem ... s svojimi ne-ji veliko pove o da-jih, še posebej zgovoren je zaključek: podržati dlan, iz katere želi (otrok) izleteti, dlan kot odskočna deska za prihodnost ...
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zvezda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!