Tlakovci, položeni vzdolž sprehajalnih poti,

osenčeni z dolgimi sencami divjih kostanjev,

lovijo in vpijajo vrvež popoldanskih sprehajalcev.

     Šum stopinj, razposajeni glasovi otrok, prhut golobov,

tapkanje žoge, švist rolke; se zatikajo v gole krošnje,

med hiše, po praznih klopeh.

     Med živo mejo se potika oranžen maček. Jata golobov

zaokroži nad šolo in se posede na rob strehe, od koder

gruleč opozarja mačkona, da je nemočen.

     Zazvoni mobitel, mlad glas se malo povzdignjen zlije

z ostalim šumenjem.

     Najini koraki pa v kotičkih oči iščejo vprašaje, klicaje, ki v sončnem popoldnevu dihajo med nama.

     jata golobov

     prhne na streho šole:

     med travo pero

triglav