DOŽIVETJE

DOŽIVETJE

Izza okenskih rešetk
so se prebili lune žarki
in ujeli v mrežo njo,
katero sem z dlanmi
občutil le kot strune,
saj so ustvarjale v meni
veličastne tone.

A zarja teh oči
izpod trepalničnih zastorov
me vodijo v globino
neskaljenih tišin,
s poudarki na trenutke
vseh magičnih sil.

Korono sem ugledal,
ko odprla je oči
s pogledom nje jasnine
z žarki te luči,
od katerih je ljubezen
zavrela mojo kri.

Pogled, enak odkritju
pravih rajskih vrat
bolj čutil sem kot videl
v omami še njen dah.
Zaklad besed začul se
kot nebeški prah,
kot mumija ovita
postal sem tisti mah.

Zatrepetala mi vsa duša
od njenega srca
ki me kot gong presunil
iz spovednih nje želja.

Preplavila je sobo
vibracija srca
ozračje se polnilo
v sreči ljubljenja.


Doživet je bil vrhunec
preseganja moči
pritisk je že prevelik
in še naprej kipi.
Popustil sem pred valom
prevelikim zame
vzhičenost božanska
telo spodnesla je.

Omedlevica od šoka
mi rešila srce,
živim le od spomina,
spomina radi nje.

tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 18. 04. 2009 ob 18:16
  • Prebrano 966 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 170
  • Število ocen: 5

Zastavica