nebo je uprto v njen obraz
ki brez barve zre vase
zaprte oči ji
kapljajo čez stisnjene ustnice
ko komaj slišno vdihne zrak
iz njegovih pljuč
srce se mu za hip ustavi
da zaječi še njena zadnja solza
ki obmolkne
nekje
na
poti
v
pozabo
nebo je uprto v njen obraz
da preko nje zašelesti
praznina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brbotanje
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!