Stalno povezan v nepovezanost
bolščim v vsevedno plastično škatlo
trapasto upajoč na spremembe in na spoznanje.
Abstrakcija lastne človeškosti
prenažrt evolucijskega uspeha
hlepim po blatni realnosti
po lomljenju vej pod seboj
in teku skozi meglo z lisicami.

Vsemogočni neokorteks
zakaj si me steriliziral
zakaj si me naredil za preizobraženega profesionalca
ki z dresiranim umom dresira svet,
da koraka v ritmu dresure v neskončnost.
Kaj mi ostane po koncu korakanja?
Kaj mi ostane brez korakanja?

Udoben presežek samega sebe
kričim v krasno rdeče nebo;
vse kar razumem je Rayleighovo sipanje.

sivi veter