Vidim, da te vleče v poetološke sfere ... morda bi tale del malce sčistil (zdi se mi preveč ponavljanja že povedanega):

In ta prostor se veča,

neprizanesljivo, postaja večplasten,

zato mi je tudi danih vedno več

besed. Da bi z njimi izpolnil  (morda: Rad bi z njim ...

pričakovanje, ki ga naplavljajo čas,

njegove plime in oseke ...

No, sam razmisli. Predlagam ti tudi glasno branje pesmi, morda ti bo pomagalo ugotoviti, kje v pesmi so zastoji.

Lp, Ana

Joj, Ana, preveč zahtevaš od mene ... res sem začel v teh dneh objavljati nekaj pesmi, a predvsem, da vodim neko evidenco, da imam vse pesmi na kupu. Vse nekako nastajajo v enem (silovitem) zamahu so zato malo bolj (pre)baročne in eksplozivne, vem, da so prisotni lapsusi v samem toku pesmi ... nekako sem v prehodnem obdobju, kar se pisanja tiče, iščem svoj izraz ... tale v tej pesmi, se mi zdi, ni pravi in se ji zato nekako nimam motivacije posvečati. Če bi sedaj to počel, bi jo bodisi pokvaril bodisi bi mi vzelo preveč časa ... morda ji raje (tej in še kateri drugi) pustim čas in se medtem posvetim (morebitnim) novim pesmim.

Je pa zelo lepo od tebe, da si se pri njej ustavila in si vzela čas za tale premislek. Zelo dober, na mestu! Hvala ti in lepo bodi,

MP

O, lepo, nič hudega, se boš že vrnil - zdaj pa le sledi silovitosti navdihov,

lp, Ana