Pošast sem, vem ...
Nič se ne sprenevedaj, tudi ti si!
Ti, ki te gledam naravnost v obraz.
Tvoje lakomno sebične oči
in vzvišeno prezirljiv pogled.
Čemu si ubil metulja
in ga z buciko pripel na pano,
svojih mrtvaških trofej?
Zakaj si odvzel prostost bitju,
le da bi občudoval lepoto,
ki zaprta ovene?
Poglej me in vedi, da si sam!
In ko bom odtegnil pogled,
boš izginil v zrcalu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!