Veliko je besed,
ki se vijejo kot kača,
spletajo v šal,
da me ogrnejo.
Zima je
in rad hodim naokoli
brez bližnjic.
Res je,
da je manj več,
a bojim se, da ne bi
kakšne pozabil,
ker ne vem,
če bi jo lahko
zopet našel
in pobral na poti nazaj,
ker je promet gost
in vozila vozijo v obeh smereh,
pločniki so polni
in stopinj se ne vidi,
ker še ni snega,
prav tako ni vrstic
da bi jih lahko
skril med njimi.
Mogoče zato nosim dlančnik,
da lahko naslonim oči.
Tako ne padejo na tla.
Poslano:
26. 01. 2018 ob 09:04
Spremenjeno:
26. 01. 2018 ob 09:04
Lepo Saša, tudi jaz večkrat naslanjam oči na android, ha ha. Kako priročno, da na naših poteh lahko damo besede v žep in tako ukanimo tetko demenco, kajne?
Hahaha, dobro si napisala, čeprav je tudi fino odložiti in preliti čas v žive slike. No, saj tvoje pesmi so polne narave in doživljanja njenih lepot.
Lep dan ti želim Marija,
lp, salke
Bravooooo salkeeee !!!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!