Prižigam luč

v škrlat odevam

tisto, kar mi je drago

kot da sem zaščitnik

ali nekaki skrbnik,

zaposlena v muzeju,

kjer vsaka starina

ali ljuba noviteta

ima blažen pomen

natikam si bele rokavice

da bo prijem bolj varen,

da ne bo preveč grob

in da se drobne stvari

ne začnejo lomit

od srečnega pritiska

ali prehitrega prijema,

ki bi lahko lomil

zato pazim

da slike ostanejo cele

in nepoškodovane

in da sanje sanjajo še naprej

ker ni lepšega kot buden sanjati

v tistem času, ki daje

zalet in smisel

vsemu kar oko vidi,

ko se telo prebudi.

IŽ-lev