Nič se ne zdi več težko, plamen sreče ogrel mi je telo.
Srcu rečem hvala, da sem se ga lahko držala.
Oči, moja okna duše, žarele ste skozi temne dni.
Sonce mi mežikne in jaz mežiknem nazaj.
Kako sem se pogrešala, vidim šele sedaj.
Žvižgam si, mislim na svoje sanje.
Plešem skozi stanovanje, uživam stanje,
dokler ne uide, kdo ve kdaj nazaj spet pride.
Kdo ve kdaj nazaj spet pride.

Pozabiti občutka tega ne smem,
da se lahko znova vrnem.

Ti moj veselja dan, bil si dolgo daleč stran,
bil si dolgo dolgo daleč stran.

Pozabiti občutka tega ne smem,
da se lahko spomnem.

Vrnem,

vedno znova se vrnem.

abukala