V

                      govoru

                    golih stegen,

                   nocoj,

                  zdrobljeni kriki

                  skakajóč

  padajo,    stopljeni, na        posteljo,

 kapljice     tople krvi               rojenih

 vzdihov,    žerjavico              prostiraš

   v rdeče     madeže                    strasti,

   izsekane     z vlago, v           kapljice

orgazmične     sprostitve,             brez

 obžalovanja,    prekrižal sem   molk

 po tvoji sočni     pokrajini,    drseč

poleg deviškega     izvira, veter,

                 v tvojih     krikih,

    pred vrati, idilična

          zimska noč, zvita

                  v svojo samoto.

Koki