To pot so ponovno krajine
tvojih razsejanih korakov prebudile
moje, še zdaj komaj brleče jutro.
Da bi se potem pretočile
čez struge neodpahnjene daljave.
A, pazi !
Kajti enkrat se bo navrtinčil tisti dan,
ko bom zmogel tudi sam
nahraniti vsaj prve zublje prostorja
globoko v naju - obeh.
Pozdravček,
morda:
A, pazi! (brez vendar?)
v naslednjem verzu pa bi odstranila pač.
Lp, Ana
Poslano:
29. 01. 2018 ob 08:24
Spremenjeno:
29. 01. 2018 ob 08:26
Pesem z izbranim besedjem, krhkim približevanjem - navdihujoča,
čestitke, Ana
Poslano:
30. 01. 2018 ob 10:43
Spremenjeno:
30. 01. 2018 ob 10:43
O, najlepša hvala, Ana !
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!