
To pot so ponovno krajine
tvojih razsejanih korakov prebudile
moje, še zdaj komaj brleče jutro.
Da bi se potem pretočile
čez struge neodpahnjene daljave.
A, pazi !
Kajti enkrat se bo navrtinčil tisti dan,
ko bom zmogel tudi sam
nahraniti vsaj prve zublje prostorja
globoko v naju - obeh.
Pozdravček,
morda:
A, pazi! (brez vendar?)
v naslednjem verzu pa bi odstranila pač.
Lp, Ana
Pesem z izbranim besedjem, krhkim približevanjem - navdihujoča,
čestitke, Ana
O, najlepša hvala, Ana !
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!