.
Slikam hišo, ki raste sredi kopriv.
Streha je udrta. Po zidovih pleza bršljan.
Prazni oknjaki bolščijo v dolino.
.
Spomnim se tiste sobote. –
Visoko v hrastu so žagali škržati.
Nad strmino je vel vonj pokošenih trav.
Sedeli sva v senci in kramljali.
Nakar se je Ana vrnila daleč nazaj.
Moj Lojz je dotrpel decembra,
dvainštiridesetega, v Gonarsu,
ne da bi si lahko rekla zbogom.
.
Grizla sem si ustnice. Strmela na vrt in
se pretvarjala, da občudujem paradižnik,
ki je na gredici prijateljeval z julijskim soncem.
Ana mi je pravila
o prvih povojnih letih,
o lakoti in
o obvezni oddaji.
.
Igrala sem brezbrižnost in s pogledom
vrtala v hišno številko, nekoliko postrani
pritrjeno, desno od vrat.
Kaj bo še rekla? Kaj razkrila?
Ana je segla po kozarcu in odpila požirek vode.
Zaprla oči. Molčala. Oklevala,
kot bi se bala zabresti v nikoli prebredeno.
Otroci so drug za drugim odšli. Za najmlajšega
je bil usoden traktor. Zdaj že odrasli vnuki me komaj poznajo.
.
Zrak postaja vroč.
Razpenjen izvir žubori izpod skal.
.
Slikam hišo, ki raste sredi kopriv.
Streha je udrta. Po zidovih pleza bršljan.
Prazni oknjaki bolščijo v dolino.
.
Zazdi se mi, da izza zidov slišim Anin korak,
ki se spotika ob dvignjene skrle, medtem
ko zaman išče svoje otroke.
Lea dobro jutro
Globoka pesem v čudoviti besedni izpovedi.
Ne, ne maličiš Lea, le mehčaš preveč težke občutke, ki so trdi kot beton.
Lepa.
Lep pozdrav, Irena
GLOBOKA IN ZELO LEPA PESEM
lp, M
Draga Irena, hvala za lep komentar! Res si lepo napisala.
Lahko noč, Lea
Mateja, hvala tudi tebi! Vesela sem tvojega dotika.
Lahko noč, Lea
Pripovedovalka zgodb ... Ta se kot bršljan razrašča v različne dimenzije z istimi koreninami ...
Vse dobro,
Janja
Pozdravček, Lea,
si mislila Sedeli v verzu: Sedali sva v senci in kramljali.?
in pa:
dvainštiridesetega, v Gonarsu,
Morda bi se pesem lahko končala z verzom:
...
ko zaman išče svoje otroke.
Kaj meniš? Lp, Ana
Poslano:
16. 01. 2018 ob 21:37
Spremenjeno:
16. 01. 2018 ob 22:44
Hvala, Ana!
Sedali je škratek, sem ga popravila.
Tudi konec pesmi sem odstranila, kot si predlagala.
Sedaj mi je bolj všeč.
Glede Gonarsa sem imela v mislih odšel (odšel v nebo, umrl v Gonarsu). Zato bi bila vesela če lahko ostane kot je ali, pa bi popravila, odšel v UMRL. Kaj misliš?
Lp, Lea
Ja, ker prav bi bilo: odšel v Gonars / umrl v Gonarsu.
Lp, Ana
Poslano:
17. 01. 2018 ob 20:27
Spremenjeno:
17. 01. 2018 ob 23:01
Hvala, Ana!
Sem popravila, nekoliko drugače, a upam, da bo razumljivo. Zadaj se tisti premi govor glasi:
Moj Lojz je dotrpel decembra,
dvainštiridesetega, v Gonarsu,
ne da bi si lahko rekla zbogom.
Lp, Lea
P.S.: Tako mi je ljubše, zato, zelo, zelo upam, da bo dobro.
Poslano:
17. 01. 2018 ob 23:07
Spremenjeno:
17. 01. 2018 ob 23:08
Sem popravila v UMRL.
Raje bi imela DOTRPEL. Ampak saj je samo pesem :)
Hvala in lep pozdrav, Lea
Tudi dotrpel se poveže z v Gonarsu, tako da je lahko, če želiš.
Lp, Ana
Ok, Ana. Sem popravila, najprej sem res pomislila na najbolj preprosto rešitev: umrl. Potem, ko sem brala se mi je beseda zdela preveč "slečena".
Upam, da bo sedaj dobro, da nisem mimogrede prebudila še kakšnega škratka.
Hvala in lep pozdrav, Lea
urednica
Poslano:
18. 01. 2018 ob 21:27
Spremenjeno:
18. 01. 2018 ob 21:28
Oh, ni samo dobro, ampak odlično: pesem, ki je kot slika, ki se pravkar slika, ki živo prebuja ljudi in njihove zgodbe - imenitno si ujela med prvi in predzadnji verz podobo pogovora in pripoved Ane ter na koncu dodala ta prisluh, ki postane skoraj duh (in ta podoba iskanja otrok!) - pesem, ki jo z veseljem velikokrat beremo,
čestitke, Ana
Ana, hvala za črtice, čudovit komentar in ne nazadnje za pomoč! Spet si me nekaj naučila.
Janja, hvala za komentar! Se opravičujem, ker sem ga spregledala.
Lp, Lea
Lea, z velikim občudovanjem te berem, se veselim tvojih uspehov in ti iskreno čestitam.
S pozdravi,
koni
Hvala, Koni!
Katica, hvala tudi tebi!
Lahko noč obema, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!