UPANJE

Tih up tam na obzorju,
plamti mogočen plamen.
Kot tisočkrat doslej že
s pogledom ga ujamem.
 
Hlastno lastim si žarek,
ki kot otrok verjame
- da svet je čudovit,
brez ene trohe drame.
 
Ob zori prebudim se,
oko pohodi svet.
Že stotič ista slika
vrti se kot planet.
 
Ljudje molče hitijo,
brez pisanega cilja.
Med njimi centimetri
in v glavah cela milja.
 
Neznanci se množijo,
obup kričé narašča.
Zavem se - na trenutke
še mene si prilašča.
 
Nato zazrem se vase,
zabrišem hlad okolja ...
in zopet, bolj odločno(!)
odplavam do obzorja.

kaiiabonca

Andrejka

Poslano:
11. 01. 2018 ob 00:04

Prevzela me je ta optimistična pesem. Dovoli mi en majhen pomislek: da bi ritem bolj gladko tekel, bi jaz v nadaljevanju verza 

v jutru prebudim se ...

predlagala:

V jutru prebudim se,

oko pohodi svet ...

Kaj praviš?

Lp A

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
11. 01. 2018 ob 07:16

Še je  teh ritmičnih pomislekov ... Vse polno

Vse boš rešila, če boš verze začela z nepoudarjenim zlogom, tako kot si pesem tudi začela.

Lp, lidija

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
11. 01. 2018 ob 07:45

Zdravo obema! Andrejka dodelava mi je všeč ... ostalih ritmičnih popravkov pa se lotim danes zvečer. :) Hvala!

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
11. 01. 2018 ob 11:59

Našla sem še dve cvetki, ki se mi zdaj zdita boljši ... ali pač?

Neznanci se množijo,
obup kričé narašča.
Zavem se - na trenutke
še mene si prilašča.

Nato zazrem se vase,
zabrišem hlad okolja ...
in zopet, bolj odločno(!)
odplavam do obzorja.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 01. 2018 ob 16:33
Spremenjeno:
16. 01. 2018 ob 16:37

Seveda:)

Poišči boljše rešitve še tam, kjer je podčrtano. Upoštevaj, da v ni samost. zlog

Tih up tam na obzorju
plamti v velik plamen.
Kakor že tisočkrat,
za sebe ga vzamem.
 
Hlastno lastim si žarek,
ki kot otrok verjame
- da svet je čudovit,
brez ene trohe drame.
 
V jutro prebudim se,
oko pohodi svet.
Že stotič ista slika
vrti se kot planet.
 
Ljudje molče hitijo,
brez pisanega cilja.
Med njimi centimetri
- v glavah cela milja.
 
Neznanci se množijo,
obup kričé narašča.
Zavem se - na trenutke
še mene si prilašča.
 
Nato zazrem se vase,
izbrišem hlad okolja ...    izbrišem/zabrišem = zlogovno isto, vseeno, kaj daš
in zopet, bolj odločno(!)
odplavam do obzorja.

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
17. 01. 2018 ob 19:16

Spremembe so, dve stvari pa sta ostali nespremenjeni ... nekako ne morem najti zamenjave. Mogoče pride k meni sama od sebe, kasneje.

Tih up tam na obzorju,

plamti mogočen plamen.

Kakor že tisočkrat,

s pogledom ga vzamem.

 

Hlastno lastim si žarek,

ki kot otrok verjame

- da svet je čudovit,

brez ene trohe drame.

 

Ob zori prebudim se,

oko pohodi svet.

Že stotič ista slika

vrti se kot planet.

 

Ljudje molče hitijo,

brez pisanega cilja.

Med njimi centimetri

- v glavah cela milja.

 

Neznanci se množijo,

obup kričé narašča.

Zavem se - na trenutke

še mene si prilašča.

 

Nato zazrem se vase,

zabrišem hlad okolja ...

in zopet, bolj odločno(!)

odplavam do obzorja.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 01. 2018 ob 19:35

Malo pomoči ;)



Tih up tam na obzorju,

plamti mogočen plamen.

kot tisočkrat doslej že

s pogledom ga ujamem.



...



..............

Med njimi centimetri

 in v glavah cela milja.

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
19. 01. 2018 ob 20:49

Hvala Lidija :) ❤

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

kaiiabonca
Napisal/a: kaiiabonca

Pesmi

  • 10. 01. 2018 ob 19:51
  • Prebrano 740 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 199.9
  • Število ocen: 6

Zastavica