Prevzela me je ta optimistična pesem. Dovoli mi en majhen pomislek: da bi ritem bolj gladko tekel, bi jaz v nadaljevanju verza 

v jutru prebudim se ...

predlagala:

V jutru prebudim se,

oko pohodi svet ...

Kaj praviš?

Lp A

Še je  teh ritmičnih pomislekov ... Vse polno

Vse boš rešila, če boš verze začela z nepoudarjenim zlogom, tako kot si pesem tudi začela.

Lp, lidija

Zdravo obema! Andrejka dodelava mi je všeč ... ostalih ritmičnih popravkov pa se lotim danes zvečer. :) Hvala!

Našla sem še dve cvetki, ki se mi zdaj zdita boljši ... ali pač?

Neznanci se množijo,
obup kričé narašča.
Zavem se - na trenutke
še mene si prilašča.

Nato zazrem se vase,
zabrišem hlad okolja ...
in zopet, bolj odločno(!)
odplavam do obzorja.

Seveda:)

Poišči boljše rešitve še tam, kjer je podčrtano. Upoštevaj, da v ni samost. zlog

Spremembe so, dve stvari pa sta ostali nespremenjeni ... nekako ne morem najti zamenjave. Mogoče pride k meni sama od sebe, kasneje.

Tih up tam na obzorju,

plamti mogočen plamen.

Kakor že tisočkrat,

s pogledom ga vzamem.

Hlastno lastim si žarek,

ki kot otrok verjame

- da svet je čudovit,

brez ene trohe drame.

Ob zori prebudim se,

oko pohodi svet.

Že stotič ista slika

vrti se kot planet.

Ljudje molče hitijo,

brez pisanega cilja.

Med njimi centimetri

- v glavah cela milja.

Neznanci se množijo,

obup kričé narašča.

Zavem se - na trenutke

še mene si prilašča.

Nato zazrem se vase,

zabrišem hlad okolja ...

in zopet, bolj odločno(!)

odplavam do obzorja.

Malo pomoči ;)

Tih up tam na obzorju,

plamti mogočen plamen.

kot tisočkrat doslej že

s pogledom ga ujamem.

...

..............

Med njimi centimetri

 in v glavah cela milja.

Hvala Lidija :) ❤