
Ta haljina ne bi bila obična,
ni pamučna,
bila bi od zvezda šivena,
od tila providna.
Tako bih se sručila u zvuke,
neke tamo što vrbuju poljupce...
I tako se u igri pretvorila u malo biće,
bez naročitog cveta u kosi.
Cvet bi zaličio na jedinog prosca u toj noći.
Ljubka kratka pesem, polna hrepenenja, všeč mi je, da o vsem spregovori skozi obleko ... čestitke,
Ana
Hvala lepo, drago mi je što je ova pesma ostavila lep utisak na Vas!
Lep pozdrav, Tatjana.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tatjana M.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!