KONJ
Topot kopit v daljavi.
Nema radovednost.
Sapa vzajemnega nemira.
Sneta sem s trnja šipka.
Posmukanje draži konju nozdrvi.
Naj hrza, krca z repom,
razbija zrak -
mar mi je,
naj pridrvi s trničevja
in udarja do globin vodnjaka,
kamor naslonjenih korenin
nagibam steblo -
mar mi bo.
Ljubiti hočem
njegov kas in rod.
S pisalom v roki
potoniti do globin
njegovega plemena.
Tako nazorno ti je uspel prikaz odnosa do te plemenite živali, da je tudi mene zajela "sapa vzajemnega nemira". Bravo, Andrejka.
Z lepimi pozdravi,
koni
Hvala za tvoj odziv, Koni. Ko bi znala šepetati konjem ... bi morda nastala še kakšna pesem. Nekoč sem stala na vrhu Blegoša in tja je prijezdil nek človek, mi ponudil, da mi pomaga zajahati tistega plemenitega rjavca, a jaz, boječka , nisem zmogla izkoristiti te enkratne priložnosti. Še danes mi je žal.
Lepo se imej
A
In tako je ježa s pisalom v roki še bolj prostrana, ker se spušča v njegovo kri, nozdrvi, rod ... čestitke,
Ana
Ana, hvala, da si 'zajahala' tega konja.
Lepo se imej
Andrejka
Čeprav se konjev bojim, gledam jih z varne razdalje, je lepota besed v tej pesmi namenjenih tej živali, pravi užitek jih prebrati.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 06. 01. 2018 ob 19:25
- Prebrano 851 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 583.2
- Število ocen: 25