Hladno je
ko zima pride
v tihih stopinjah
objame s hladom
resen postane obraz
na potezah se vidi
še ena skrb več
kako preživeti
mraz reže
čez nežne poteze
obraza
roke ostanejo same
kot da ni druge roke
in je daleč poletje
smrkam z žalostnim telesom
v globinah hodim v solo
v postelji izgine objem
in kot da ne vidim prav
je res da še ni snega
me je potegnil čas za nos
Tudi jaz pogrešam "odejo". Razumem te v pesmi. Potipaj prste. So ljudje, ki jih pustijo zunaj; za druge.
Naj ti bo toplo.
Draga filia
Tvoje besede so tople. V njih je poletje.
Želim ti vse dobro in hvala ti.
Lep pozdrav in objem, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!