Ko se me nežno z roko dotakneš,
vse stvari pomembnost izgubijo,
vse moje skrbi v nič izgorijo,
stare ljubezni v preteklost zvodenijo,
tvoji dotiki v neskončnost zaživijo.
In, ko na usta me poljubiš,
z vrhom jezika ustnice oplaziš,
s tvojim dihom, moj dih vpijaš,
predajam se. V vato me zavijaš.
Ogenj tvoje želje me predrami.
Kot vrtinec, vase me premami.
Vrti me, boža, po laseh pogladi, melje,
z njim izginejo vse druge želje,
da me nato, čez čas, spusti, naplavi,
na neki čisto drugi, pravljični obali.

alineja