v odmevu izropane tišine zraste hrup opustošenja.

v sramežljivem pogledu umira svetloba preteklosti.

v raztresenem času umirjaš kos lastnega prostora.

v orisu senc se odgovor steguje nazaj k vprašanju.

v ugnezditvi kril se veter nasloni na nemirno ptico.

v zavaljenih dolinah se skotijo hrbtišča vzponov.

v rečnih deltah hitijo ravnice vode k spancu morij.

v kotih zajede se poredijo okrogle ličinke mesa.

v poletu poti skozi prst bo strmoglavilo deževje.

v mrtvih spi greh in se opravičuje genom pravice.

v stroju pesem prisluhne človeški domišljavosti.

v prividu se k matici možganov privije želja dni.

v porazu misli osteklenijo prazne duše nevronov.

v spominu zmagajo simboli drugotnega pomena.

Dare Gozdnikar